Vezi teatra in religije
Vezi teatra in religije
Gledališče in Cerkev si (vsaj v nemškem kulturnem prostoru) spet imata kaj povedati
Skoraj bi se zdelo, da v naših časih ni več mogoče govoriti o kakršnem koli odnosu med gledališčem in Cerkvijo, je pred nedavnim poročal ugledni švicarski dnevnik Neue Zürcher Zeitung v članku, ki ga v povzetku predstavljamo tudi slovenskim bralcem. Pisec nadaljuje:
To misel lahko beremo v knjigi Teater in Cerkev v njunem medsebojnem odnosu v zgodovini, ki je izšla že leta 1846, napisal pa jo je danes skoraj pozabljeni teolog Heinrich Alt. Cerkev in teater, je pisal Alt, si stojita nasproti tako tuji in izolirani, da je med njima komaj kakšen odnos. Opazil je tudi, da je maša, zlasti še zadnja večerja, podobna »simbolno-liturgični drami«. In sploh prinaša zgodovina gledališča neizpodbiten dokaz, da kot kulturna ustanova lahko uspeva le tedaj, če uporablja vsa sredstva, ki so ji na voljo, da bi »vplivala na tisto nravno izobrazbo, ki je strnjena v živi in v...
Skoraj bi se zdelo, da v naših časih ni več mogoče govoriti o kakršnem koli odnosu med gledališčem in Cerkvijo, je pred nedavnim poročal ugledni švicarski dnevnik Neue Zürcher Zeitung v članku, ki ga v povzetku predstavljamo tudi slovenskim bralcem. Pisec nadaljuje:
To misel lahko beremo v knjigi Teater in Cerkev v njunem medsebojnem odnosu v zgodovini, ki je izšla že leta 1846, napisal pa jo je danes skoraj pozabljeni teolog Heinrich Alt. Cerkev in teater, je pisal Alt, si stojita nasproti tako tuji in izolirani, da je med njima komaj kakšen odnos. Opazil je tudi, da je maša, zlasti še zadnja večerja, podobna »simbolno-liturgični drami«. In sploh prinaša zgodovina gledališča neizpodbiten dokaz, da kot kulturna ustanova lahko uspeva le tedaj, če uporablja vsa sredstva, ki so ji na voljo, da bi »vplivala na tisto nravno izobrazbo, ki je strnjena v živi in v...