Skrbi me
Spoštovano uredništvo!

Pišem vam, ker me skrbi, kaj se dogaja zadnje čase v Sloveniji.

Gospodarska kriza, ki je zajela pol sveta in ki je do neke mere normalen pojav, in ga je treba polagoma preseči kot vse preizkušnje, se spreminja med Slovenci v eksistencialno krizo. To je po eni strani lahko del načrta vladne oz. partijske ekipe, deloma pa tudi nujni sad ali bolje ostanek, usedlina levičarskega nihilizma. Ljudje, ki nimajo razen sile nobene moralne moči, kličejo, ko so praznih rok, naj nastopi potres, da pokoplje vse. »Za nami potop!«

Temu stanju se nihče ne postavi po robu z vizijo, pogumom, upanjem. Že več kot pol stoletja ljudje, tudi verni, sledijo tem pritlehnim glasovom levice. Ljudi je treba opozoriti, da se prepuščajo marksističnim »nujnostim«, namesto da bi iskali poti naprej. Drugod je kriza hujša, a nihče ne dvomi v državo in narod. Nekaj bo v tem pogledu treba ukreniti. Naši ljudje se niti ne zav...