Vedno znova me navdihuje besedilo apostola Pavla, ki ga je namenil Korinčanom. »Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta noro, da bi osramotil modre. Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta slabotno, da bi osramotil tisto, kar je močno. Bog si je izbral tisto, kar je na svetu neplemenito po rodu in zaničevano, tisto, kar ni bivajoče, da bi onesposobil bivajoče, da se pred Bogom ne bi ponašalo nobeno meso.« (1 Kor 1,27–29)

Navdihuje me predvsem zato, ker doživljam v svoji okolici, da mnoge ljudi, mlade in starejše, prevevajo občutki nemoči, nezmožnosti in nepomembnosti. Zato se mi zdi pomembno, da prebujam v sebi zavest, da sem tak, kot sem izbran od Boga, potreben za uresničevanje njegovega načrta v vsakdanjem življenju.

Odpadejo različni izgovori, ki polnijo življenje: »Oh, jaz sem stara, naj to naredijo mladi«, »mi smo premladi in nimamo izkušenj«, »nimam potrebnih šol«, »nisem dovolj pobožna« …

Ne obupam nad nikomer, ker verjamem, da s...