Smo družina šestih božjih otrok: ata Ciril, mama Martina, Florjan (5 let), Timotej (4 leta), Jeremija (3 leta) in Marija (1,5 leta). Bog pa nam je v vsej svoji velikodušnosti podaril še eno »kepico«, ki pridno raste pod maminim srčkom. Že ko sva se spoznavala, je bila ena od najinih skupnih vrednot imeti veliko družino. Moževe korenine segajo v Francijo. Njegova mama je Francozinja, oče Slovenec. Svoje otroštvo in mladost je preživel v Parizu. Mene pa je zaznamovala koroška odločnost. Ta različnost nas obenem zelo bogati. Ko se otroci z atijem pogovarjajo v francoščini, pridno napenjam ušesa, da bi se lahko mimogrede naučila čim več francoskih besed. Različna kulturna izhodišča nas učijo potrpežljivosti pri dogovarjanju in pristopu k nekaterim stvarem, a hkrati nas odpirajo za večjo odprtost brez predsodkov. Pri najinem poslanstvu – zakoncev sredi sveta hitenja in izgubljanja – naju zelo močno nagovarja izvir čiste vode, ki jo zajemav...