Skrb za družbo lahko izražamo na različne načine

»Naj se držijo svojih knjig,« je ta teden priporočal komentator na novičarskem portalu. Mislil je na vernike in na to, naj politiko pustijo pri miru. Dragi pisec, sem mu želel reči, vera ni samo v knjigah. Res je, jedro vere je odnos med človekom in Bogom, odnos, ki se med drugim navdihuje v Svetem pismu, a se tu ne konča. Kot kristjan verujem in doživ­ljam, da Bog skrbi zame in za svet, to pa me vodi k razmisleku, kako bi lahko sam prispeval k tej božji skrbi.

Pravzaprav nikoli nisem razumel tistih, ki ne oddajo svojega glasu in jim je vseeno (tako si je vsaj to mogoče pojasniti), kdo bo sestavljal in sprejemal zakone, ki bodo urejali njihovo življenje, in gospodaril z državo, našim skupnim domom. Sam raje skušam ugotoviti, kdo bi vendarle utegnil delovati za dobro vseh in najbolj potegnil Slovenijo naprej na zame pomembnih področjih. Moj glas pa ima poleg ozke volilne funkcije še drugačno vrednost: družbi sporoča,...