To pisemce ti pišem, da ne pozabiš na nas, na Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov, ki združuje okrog 300 trajno bolnih in telesno prizadetih oseb.

Vem, da dobiš veliko pisem in da imaš veliko dela z obdarovanjem. Naj ti povem, da smo bili letos kar pridni. Obiskovali smo druge bolnike in invalide, ki ne morejo od doma, ker ležijo v posteljah. Ko se je otoplilo, smo imeli nekaj duhovnih vikendov, ker človek ne živi samo od kruha. Potrebujemo tudi duhovno hrano. Organizirali smo izobraževalna, družabna in kulturna srečanja, poleti pa tudi počitnice. V Domu Bratstva na Zaplani bomo imeli še silvestrovanje. Sicer pa smo si prizadevali za preprečevanje in lajšanje socialnih, psihičnih in duhovnih posledic invalidnosti ali bolezni. Tako smo marsikomu pomagali, da se je laže vključil v svoje okolje, v katerem je sprejet in spoštovan v svoji različnosti in dostojanstvu. Nekaterim so se starši odrekli že ob rojstvu, ko so se rodili invalidni ali bolni. Takšni si še poseb...