Bil je advent in večeri so bili res vsi namenjeni pripravi na božič. Posebno skrb so letos namenili figuram za jaslice, saj so se odločili, da naredijo nove, iz gline.
»Jaz bom naredil angela!« je rekel Jure in vzel veliko kepo gline.
»Ne, jaz ga bom!«
»Jaz sem prvi rekel!«
»Pa kaj! Jaz ga bom!«
»Saj lahko naredimo vsak svojega,« se je v prepir boječe vmešala Manca.
»Vsak svojega! En angel je nad hlevčkom, tega samo dojenčki ne vejo!« se je posmehnila Špela. Odkar se je bahala s tem, da je najstnica, je zelo rada dražila sestrico.
»Pa tudi ne znaš narediti angela, pikica,« je posmehljivo dodal še brat.
»Stoj!« je zaklical strogi glas.
Kadar so otroci zaslišali tak mamin glas, so hitro umolknili.
»Takole v prepiru, to pa res bodo jaslice in pol! In – ali sploh znata narediti angela?«
»Seveda ga znam!« je vzkliknila Špela.
»Tudi jaz ga znam,« je pohitel Jure.
»Kaj pa ima angel napisano?«
»Slava Bogu na višavah!«
»Tako so...