Meseca julija, ko smo bili v prazničnem razpoloženju ob dvajsetletnici osamosvojitve, sem dejal, da jo moramo praznovati do 26. oktobra, ko je minilo dvajset let od odhoda zadnjega vojaka JLA s slovenskega ozemlja, in do januarja, ko smo bili mednarodno priznani. Dejal sem tudi, da imamo občutek, da danes južna armada še ni popolnoma izginila iz Slovenije. Ob koncu oktobra se nismo spomnili dokončnega odhoda južnih uniform iz naše dežele. Tako smo potegnjeni v predvolilni vrtinec, da smo prezrli pomembnost tedanjega dogodka.

Po tistih dneh smo imeli dvajset let pogojne demokracije, v kateri smo lahko glede na preteklost marsikaj spremenili, marsičesa pa še nismo dosegli. Ko sem pisal gornje trditve, sem se izražal simbolno in si nisem mogel misliti, da bo Jug tako jasno z dejstvi pritrdil mojim besedam. Od žalostne in ponižujoče »procesije« na Magistratu, preko Kongresnega trga (ki je spominjal na povojne govore z balkona), pa uspešnega gospodarstvenika, ki naj bi bil edini...