Evropska unija (EU) se nahaja pred svojim največjim izzivom in najhujšo krizo doslej. Po veliki finančni krizi, ki se je začela poleti 2007, se gospodarstva razvitega sveta še vedno niso izvila iz njenih posledic. Sedaj pa dolžniška kriza v območju evra grozi s povzročitvijo recesije v Evropi, življenjsko ogroža obstoj ekonomske in monetarne unije v EU in lahko, če ne bo uspešno zajezena, povzroči katastrofalne posledice globalnega obsega. Tudi po dogovoru voditeljev EU v oktobru letos o odpisu polovice posojil, ki jih je zasebni sektor dal Grčiji, o potrebnem povečanju sredstev mehanizma za stabilizacijo območja evra (s pomočjo finančnega inženiringa in pomoči tretjih držav naj bi bila razpoložljiva sredstva povečana na en tisoč milijard evrov) in potrebnem dokapitaliziranju evropskih bank se kriza ni umirila. V svoje vrtince je zajela Italijo. Nezaupanje se je tako razširilo, da so sedaj začeli naraščati pribitki na obveznice tudi vseh članic območja evra z najvišjo bonitetno oceno. Investitorji zaupajo le še nemškim obveznicam. Nvarno so porastle tudi obresti, ki jih trg zahteva za slovenski javni dolg.