Vsako tretjo nedeljo v oktobru kortežanska župnija praznuje svoj drugi župnijski praznik, ki mu od Brkinov sem pravijo opasilo. Nastalo je v spomin na gradnjo sedanje in večje cerkve z zvonikom okoli leta 1800. Prej je imela fara le zvončnico (majhno cekvico ali kapelico) nad vodnim izvirom, imenovanim pil. Letošnji praznik je vodil vikar koprske škofije, mons. Renato Podbersič, ki je v pridigo vpletel vsebino svetopisemskih besed »Daj cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu kar je božjega«.

Praznik je bil prav lep in tudi poučen ter zgleden prav v vseh pogledih. Mašo je spremljal domači cerkveni zbor, ki je sicer maloštevilen, a požrtvovalen. Cerkev je bila polna. Ljudsko petje je bilo tako slovesno, da smo ga lahko primerjali z množično romarsko pesmijo v Strunjanu. Pred cerkvijo so po maši zapele še pevke ženskega zbora kulturnega društva Korte pod vodstvom prof. Eneje Baloh.

Potem so se z domačimi dobrotami izkazale še gospodinje, da smo se lahko posladkali in...