Akademik Zorko Simčič bogovdano z devetimi križi.

Po čem mi je Zorko Simčič – pesnik, pisatelj, dramatik, publicist, esejist, (so)govornik – najbolj prepoznaven? Prijazen nasmeh, hitri koraki in gibi, strastna in ostra govorica, skromnost, izvirnost, igrivost, spodbuden v pogovoru in kramljanju, odločen v zagovoru slovenstva, kulture in besede, moralno-etičnih načel, premočrten Slovenec in prepričljiv, Cerkvi zvest kristjan, vsestranski pričevalec svoje osebne usode ter usode zločinsko prevaranega slovenskega domoljubja, nenehna življenjska vedrina, na vsakem srečanju, nastopu, v govorjeni in pisni obliki, pokončen v ohranjanju človečnosti – v narodovem izgnanstvu, v neizprosnem metežu časa, domovine in tujine, petdesetletno zdomstvo, vse obvladujoči duhovni in kulturni brezbrižnosti, titanski bojevnik za obstanek v emigraciji, dvanajst let urednik osrednje kulturne revije Meddobje v Buenos Airesu – brez telefona, telefaksa, interneta, zato pa s 1500 pismi sodelavc...