Dan ni enak dnevu
Dan ni enak dnevu
Ko sva se pred dobrimi dvajsetimi leti spoznala in začela hoditi skupaj, sva se sprehajala po dolgi cesti ob Savi. Še sanjalo se nama ni, da si bova prav v bližini nekoč ustvarila dom in imela šest otrok.
Tako smo v naši družini ati Aleš, mami Silvija in otroci Klara (17), Gašper (15), Katarina (13), Urška (10), Pia (7), Ema (4) in muca Kitri. Živimo na obrobju Ljubljane in spadamo v župnijo sv. Tomaža v Zadobrovi.
In kakšen je naš vsakdanjik skozi oči mame, ki največ časa preživim doma?
Jutro se včasih začne že sredi noči, ko se pride k nama pogret mala Ema. Sicer pa se zjutraj sliši odpiranje predalov, ropotanje posode v kuhinji, iskanje kakšnega zvezka ali superg in večkratno zapiranje vhodnih vrat. Aleš se odpelje v službo v Novo mesto, Klara in Gašper v gimnazijo v Šentvid, ostali pa po vedno poznem zajtrku odkolesarimo do šole. Dopoldan sva z Emo sami. Če starejši otroci vprašajo: »Kaj sta pa vidve delali?«, odgovorim vedno podobno, pa čeprav dan n...