Slovesni praznik vseh svetih je pravšnja priložnost, da dvignemo pogled od minljivih zemeljskih resničnosti k razsežnosti Boga, večnosti in svetosti. Današnje bogoslužje nas spominja, da je svetost izvirna poklicanost vsakega krščenega. Kristus je namreč, ki je z Očetom in Duhom edini Sveti, vzljubil Cerkev kot svojo nevesto in dal zanjo sam sebe, da bi jo posvetil. Zaradi tega so vsi člani božjega ljudstva poklicani, da postanejo sveti, kakor trdi apostol Pavel: »Kajti to je Božja volja, vaše posvečenje« (1 Tes 4,3).



Povabljeni smo torej, da ne gledamo na Cerkev zgolj z njenega časovnega in človeškega vidika, zaznamovano s slabostmi, ampak kot jo je Kristus hotel, kot »občestvo svetih«. V veroizpovedi izpovedujemo, da je Cerkev sveta, kolikor je Kristusovo telo in smo po njej deležni svetih skrivnosti – zlasti evharistije – in družina svetih, katerim smo bili v varstvo izročeni na dan krsta. Danes častimo ravno to neizmerno...