Verjeti v čudeže ni stvar starosti.

O čudežih je bilo že veliko povedanega in napisanega. Pa gotovo še zdaleč ne vse. Tema nas še vedno vznemirja, vsakega na svoj način. Nekdo lahko zamahne z roko in reče, da čudežev ni. Spet drugi pričakuje in vidi samo nekaj zelo nevsakdanjega. Zame je čudež to, ko srečujem mnoge ljudi, ki so kljub vsemu hudemu, kar so doživeli in še doživljajo, sposobni iti naprej, ne zagrenjeni, ampak zelo pozitivno življenjsko naravnani. Odkod jim moč za to? Ali ni to pravi čudež? Če dobro pogledamo življenje okrog sebe, vidimo, da je veliko takšnih čudežev. Samo videti jih moramo. Vsak človek tega ne zna videti.

Spomladi je bil v Sloveniji Nick Vujičić, ki je na več krajih v Sloveniji spregovoril o tem, kaj mu daje moč, da gre naprej. Rodil se je brez rok in brez nog in res mu ni bilo vedno lahko. Veliko razmišlja o tem, zakaj se je moral prav on roditi takšen. Takole pravi: »Mislim, da me je Bog poklical takšnega, kakršen sem, da...