Predvolilni čas, ki se je začel, ko je aktualna oblast ugotovila, da je na naslednjih volitvah brez možnosti, nas zasipava z različnimi domislicami. Ena od teh je zahteva po novih obrazih, novih ljudeh v politiki. Logika tega gesla je preprosta. Če mi ne moremo biti več na oblasti, naj ne bo tudi dosedanje opozicije. Zamenjajo naj jo novi, v politiki doslej neznani ljudje (s katerimi bomo iz ozadja vladali). Mnogi so temu prozornemu in neodgovornemu geslu nasedli.

Spomnimo se Demosove zmage. V takratno skupščino so prišli resnično številni novi obrazi. Večinoma so bili srčni ljudje, polni ljubezni do Slovenije. Tudi pomanjkljive izobrazbe jim ne moremo očitati. Že po prvih zasedanjih parlamenta, zlasti potem, ko je bilo jasno, da niti minimalne lustracije ne bo, pa so stare sile začele z njimi ples, katerega posledice čutimo še danes. Pokazalo se je, da je politika dejavnost, ki ima, kljub najbolj nizkotnim pridevnikom, ki se lepijo nanjo, svoje zakonitosti. Predvsem pa jo...