Rutterjev Requiem in Olssonov Te Deum na drugem koncertu Sakralnega abonmaja v uršulinski cerkvi.

Kot v jeseni narava lega k počitku, da nam vsa preobražena spomladi znova zacveti, tako kristjani verujemo, da bodo tisti, ki so zaspali v Gospodu, ob koncu časov poklicani v novo, večno življenje. Narava nam sicer pripoveduje o minljivosti vsega, kar je zemeljsko, a vera, upanje in ljubezen so božja semena, posejana v nas, in bodo ponovno pognala ob Besedi sejalca. Skozi stoletja se je ob vsem drugem spreminjalo tudi krščansko gledanje na poslednjo sodbo in temu primerno se je spreminjala glasbena interpretacija tega dogodka. Gotovo si glasbene literature skorajda ne moremo predstavljati brez Mozartovega ali Verdijevega Requiema, a pogled na Boga kot usmiljenega sodnika, brez katerega nihče ne doseže zveličanja, je odprl možnost tudi manj dramatičnim uglasbitvam. Ena takih je uglasbitev Requiema sodobnega angleškega skladatelja, zborovodje in dirigenta Joh...