Na okopih slovenstva
Na okopih slovenstva
Ob 200. obletnici prve stolice slovenskega jezika v Gradcu
Pred desetimi leti je bila na pročelju stare Univerze v Gradcu, ki je danes Deželni arhiv, vzidana spominska plošča Janezu Nepomuku Primicu (1785–1823), rojaku iz Zaloga, župnija Šmarje Sap pri Škofljici, pobudniku ustanovitve stolice za slovenski jezik na graškem liceju ter njegovemu prvemu predavatelju (1811–1813).
največji zanesenjak
Za literarne zgodovinarje je Primic za slovenski narod zaslužna osebnost, je »največji entuziast med slovenskimi preroditelji« (France Kidrič), »ustvaritelj duše slovenskemu prerodu na Štajerskem« (Jože Pogačnik). Ob 190. obletnici ustanovitve liceja je dr. Janez Šumrada glasilo »Dediščina« občine Škofljica (občina Škofljica, 2002) v celoti posvetil rojaku Primicu. Na nekaterih straneh je zapisal tudi Primičeve drobne poučne misli pod naslovom »Odlomki s porumenelih listov«. Ob 200. obletnici ustanovitve pa je dramska sekcija KUD Škofljica na dvorcu Lisičje...
Pred desetimi leti je bila na pročelju stare Univerze v Gradcu, ki je danes Deželni arhiv, vzidana spominska plošča Janezu Nepomuku Primicu (1785–1823), rojaku iz Zaloga, župnija Šmarje Sap pri Škofljici, pobudniku ustanovitve stolice za slovenski jezik na graškem liceju ter njegovemu prvemu predavatelju (1811–1813).
največji zanesenjak
Za literarne zgodovinarje je Primic za slovenski narod zaslužna osebnost, je »največji entuziast med slovenskimi preroditelji« (France Kidrič), »ustvaritelj duše slovenskemu prerodu na Štajerskem« (Jože Pogačnik). Ob 190. obletnici ustanovitve liceja je dr. Janez Šumrada glasilo »Dediščina« občine Škofljica (občina Škofljica, 2002) v celoti posvetil rojaku Primicu. Na nekaterih straneh je zapisal tudi Primičeve drobne poučne misli pod naslovom »Odlomki s porumenelih listov«. Ob 200. obletnici ustanovitve pa je dramska sekcija KUD Škofljica na dvorcu Lisičje...