Zgodbe sedmih slikarjev z usti in nogami

Željko Vertelj, Kočevje
Pred devetnajstimi leti sem imel prometno nesrečo, star sem bil 33 let. Postal sem tetraplegik. Do takrat – razen v šoli, seveda – nisem slikal, nisem odkril tega svojega talenta. Po poklicu sem bil gozdar, opravljal sem tudi zidarska in druga težka dela, garal sem od jutra do večera. Poskrbeti sem moral za družino, ki sva jo ustvarila z ženo, na kakšno ustvarjalnost, kot je slikanje, še pomislil nisem. Štiri leta po nesreči, ki me je prikovala na voziček, pa sem srečal ljudi, ki se s tem ukvarjajo, in sem poskusil še sam. Moje življenje se je popolnoma spremenilo, dobilo je nove dimenzije. Zdaj je slikanje moj poklic in moj stil življenja. Mojo sliko je društvo podarilo ljubljanski nadškofiji in tega sem še posebej vesel.



Eric Pibernik, Metlika
Rodil sem se brez rok, tako da sploh ne vem, kaj pomeni imeti roke. Navajen s...