Argentinsko srečanje, ki ostane v srcu
Objava:
12. 11. 2011 / 23:00
Deli:
Čas branja:
2 minuti
Nazadnje Posodobljeno:
10.11.2011 / 08:47
Argentinsko srečanje, ki ostane v srcu
Ogledovali smo si znamenitosti Buenos Airesa in prispeli do katedrale v ličnem okolju. V bližini so nekoč bivali slovenski izseljenci, ki so zaradi groženj, nasilja, preganjanja pribežali v Argentino. Ta cerkev jim je bila prvo zatočišče, kjer so v stiski iskali svoj notranji mir, božjo bližino.
Tiho smo vstopili v mogočno cerkev, mogočno, tiho, skoraj prazno. Le redki verniki so bili v klopeh, zatopljeni v molitev. Počasi smo si ogledovali božjo hišo, potem pa smo se posedli po klopeh. Iz molitve me je prebudil glas, ki je začel peti Marija pomagaj nam sleherni čas. V srcu se mi je nekaj zganilo, glasno sem pritegnila s svojim altom, od vsepovsod so se oglasili, vsa naša skupina je v čudoviti, ubrani harmoniji pela naši Materi božji s toliko srca, da so se mi utrnile solze. Pesem se je čudovito odbijala od sten in se zgostila v celoto kot en sam glas, poln sočutja in upanja.
Spet je v cerkvi zavladala tišina. Tiho smo začeli vstajati s klopi. Napoti...
Tiho smo vstopili v mogočno cerkev, mogočno, tiho, skoraj prazno. Le redki verniki so bili v klopeh, zatopljeni v molitev. Počasi smo si ogledovali božjo hišo, potem pa smo se posedli po klopeh. Iz molitve me je prebudil glas, ki je začel peti Marija pomagaj nam sleherni čas. V srcu se mi je nekaj zganilo, glasno sem pritegnila s svojim altom, od vsepovsod so se oglasili, vsa naša skupina je v čudoviti, ubrani harmoniji pela naši Materi božji s toliko srca, da so se mi utrnile solze. Pesem se je čudovito odbijala od sten in se zgostila v celoto kot en sam glas, poln sočutja in upanja.
Spet je v cerkvi zavladala tišina. Tiho smo začeli vstajati s klopi. Napoti...
