(nadaljevanje s prve strani)

V do zadnjega kotička polni žužemberski cerkvi – več kot polovica pa jih je slavje spremljalo zunaj na velikem zaslonu – je kardinal v pridigi opisal življenjsko pot obeh Slovenk: s. Krizine Bojanc, rodila se je v Zburah pri Šmarjeških Toplicah, mučeniške smrti je umrla v 56. letu življenja, in s. Antonije Fabjan, doma iz vasi Malo Lipje v hinski (danes žužemberski) župniji, umrla je štiri leta po večnih zaobljubah, stara 34 let. »Nikomur nista na poti, ne iščeta priznanja, ne prerivata se na prvo mesto. Za to – mislita – so rojeni drugi,« je novi blaženi Slovenki opisal kardinal. »Zadovoljni in mirni sta tam, kjer sta, prostor in delo so jima odkazali predstojniki, ki zanju izražajo Božjo voljo. Njuna želja in ves napor je za resno, vztrajno, dobro opravljeno delo, red in snažnost v hlevu, dobro in redno nakrmljena živina, lepo rejene svinje, ki čakajo na prihodnjo zimo, vzorno urejene gredice na vrtu, primerno zrahljana zemlja, pravočas...