Nesoglasja lahko razrešimo s pogovorom in emapatijo.

Če beremo podnapise prepirov na temo »imeti prav«, vidimo, da piše nekaj podobnega kot: že spet me ne upoštevaš, nič ti ne pomenim, nisi zadovoljen z mano, počutim se nevidno, manjvredno, kriv sem za vse ...

Tako z nekaterimi svojimi izjavami ali dejanji drugega nehote ranimo. V odnosu, ko nas nekdo rani, se ne počutimo več varne. Kaj storimo? Odzovemo se. Odzovemo se podobno kot živali, ko se ne počutijo več varne. Nekatere živali rjovejo, lajajo, grizejo, druge živali pobegnejo, se skrijejo, otrpnejo, kot da so mrtve, nekatere pa se vdajo (če se dva volkova stepeta za prevlado v tropu, tisti, ki je šibkejši, nastavi vrat in se umakne). V čem smo jim ljudje podobni?
Nekateri svojo energijo izražajo navzven: kričijo, se kregajo, zelo glasno povedo, kaj hočejo in potrebujejo, kaj je narobe, kako bi moralo biti ... Drugi svojo energijo zadržujo bolj v sebi. Pobegnejo k mami, prijateljicam, na tekmo, v gostilno...