Zakaj je dobro misliti na smrt.

Pred leti mi je prijatelj dejal, da včasih razmišlja o smrti – kako bi denimo bilo, če bi umrl jutri, pojutrišnjem, kako bi preživel preostali čas. Rekel je, da mu to pomaga bolj kakovostno živeti. Bil sem začuden. Kaj podobnega slišiš le redko, še toliko manj od mladega človeka, ki je zadovoljen sam s seboj. Običajno smo povsem »okupirani« s tukajšnjostjo in sedanjostjo; morda nas še skrbi, kako bo s pokojnino, sicer pa nas že to, kaj bo čez deset ali dvajset let, še manj pa, kako bo s pokojnino, pretirano ne zanima.

Skozi zgodovino krščanstva je bil odnos do smrti drugačen. Zemeljskega konca so se redno spominjali in pogosteje kot danes molili »za srečno zadnjo uro«. Pretekle rodove so na smrt spominjale različne upodobitve – pomislimo samo na znani mrtvaški ples. Da bi prehod na drugi svet vedno imeli pred očmi, pa so v samostanih menihom družbo delale človeške lobanje. Priznati moram, da verjetno sam ne bi želel na tak način »okr...