Državni monopol nad zdravstvenim sistemom je z več vidikov slab, saj prinaša manjšo učinkovitost, manjšo skrb, manjše plače in nesvobodo.

Svet zdravstva je v sodobnem času precej pomemben del vsakega gospodarstva in tako smo se že navadili na dejstvo, da bi moralo biti zdravstvo predvsem državna dejavnost, in že pozabili, kako se je vse skupaj začelo.

V pradavnini, kolikor nam je znano, se je zdravljenje razvijalo po naravni poti s pomočjo zeliščarstva, iz raziskav o afriških plemenih in krajih, kot je denimo Borneo, pa vemo, da se je mešalo z magijo in s predstavami o hudičih in hudih duhovih. Zatorej ni povsem nepričakovano, da se je vmes vpletla tudi religija. To se je odvijalo vzporedno s praktičnim opazovanjem, primitivnimi operacijami in zdravili, ki so temeljila na končnih učinkih.

Izjemno uporabne temelje si lahko ogledamo v Stari zavezi, kjer so bila pravila zdravstvene oskrbe predpisana za osamitev, pokop, čistočo in higieno. Hipokrat, imenov...