Otroci nas učijo
Otroci nas učijo
Starševstvo je skrivnostna bližnjica do Boga.
Verjetno nisem drugačna od drugih staršev (in starih staršev), ko opazujete svoje otroke (in vnuke): svojemu leto in pol staremu sinu se kar ne morem nehati čuditi! Čudim se tudi starševski ljubezni, ki z vsakim dnem raste v meni kot kakšno kvašeno testo, in to kljub vsem žrtvam, ki jih moram zaradi njega narediti – ali pa prav zaradi njih. Ob sinu se učim, kaj pomeni biti božji otrok.
Pred nedavnim smo se na krajšem potovanju kar nekajkrat znašli v prostorih, kjer se sin ni dobro počutil, na primer na vlaku. A ko je videl, da je vožnja z vlakom za naju z možem nekaj prijetnega, se je tudi sam sprostil in pričel raziskovati vagon. Ko me opazuje, kako se bom na novi prostor in na neznane ljudi odzvala jaz, me opomni, da bi se morala tudi jaz večkrat ozreti na nebeškega Očeta in na to, s kakšno ljubeznijo on gleda na ljudi. Sinovo zaupanje me izziva, naj tudi jaz brezpogojno zaupam Bogu in se sprostim...
Verjetno nisem drugačna od drugih staršev (in starih staršev), ko opazujete svoje otroke (in vnuke): svojemu leto in pol staremu sinu se kar ne morem nehati čuditi! Čudim se tudi starševski ljubezni, ki z vsakim dnem raste v meni kot kakšno kvašeno testo, in to kljub vsem žrtvam, ki jih moram zaradi njega narediti – ali pa prav zaradi njih. Ob sinu se učim, kaj pomeni biti božji otrok.
Pred nedavnim smo se na krajšem potovanju kar nekajkrat znašli v prostorih, kjer se sin ni dobro počutil, na primer na vlaku. A ko je videl, da je vožnja z vlakom za naju z možem nekaj prijetnega, se je tudi sam sprostil in pričel raziskovati vagon. Ko me opazuje, kako se bom na novi prostor in na neznane ljudi odzvala jaz, me opomni, da bi se morala tudi jaz večkrat ozreti na nebeškega Očeta in na to, s kakšno ljubeznijo on gleda na ljudi. Sinovo zaupanje me izziva, naj tudi jaz brezpogojno zaupam Bogu in se sprostim...