Velika večina prispevkov, ki so se doslej zvrstili v rubriki Jezik me srbi, se je nanašala na položaj slovenskega jezika v sodobni družbi, bolj malo pozornosti je bilo posvečene nadrobnostim v njegovi sistemski stavbi. Ker pa so številni pisci in govorci slovenščine pri sporočanju v zadregi prav glede teh nadrobnosti in si želijo odgovorov na zelo konkretna vprašanja o normativni vrednosti posamičnih besednih, slovničnih, pravopisnih idr. izraznih prvin, se je treba posvetiti tudi njihovim vprašanjem: Je sklonska oblika z otroci pravilna? Je beseda afna v knjižnem jeziku dovoljena? Kdaj je treba pred veznikom in pisati vejico? Kaj pomeni frazem odkriti toplo vodo? Čeprav na taka in podobna vprašanja marsikdaj ni mogoče odgovoriti s kratkim in kategoričnim “da” oziroma “ne”, to ni sprejemljiv razlog za vsesplošno relativizacijo, normativno razpuščenost ali zožitev utemeljevanja na navajanje številčnih podatkov o rabi določenega izraza v tak...