Živahna ponudba na političnem semnju je v zadnjih dneh neverjetno poživila družbeno in medijsko življenje. »Končno! Odlično! To smo čakali!« Takšne in podobne sodbe kar dežujejo tako od specializiranih medijskih komentatorjev kot od zainteresirane poljavnosti (pomožnih stankarskih sil?) po spletnih forumih. Toda: ali to oživljenje pomeni tudi spremembo? Ali je z novo množico izbir demokracija zares dobila smisel, kot je bilo tudi ne enkrat zapisano? Ne, in argument za nikalni odgovor je zelo preprost: ker za temi novostmi ni praktično nikakršnega resnega argumenta.

O tistem, ki se je največ pojavljal, namreč da so potrebni novi obrazi, ni vredno izgubljati veliko besed: že sam na sebi je usmerjen v povsem napačne, površinske stvari: nov obraz sam na sebi pove zelo malo relevantnega o vsebini neke politike in načinih njenega uresničevanja. Predvsem pa novih obrazov na politični sceni ta trenutek sploh ni. Programi, se pravi: vsebine, metode in cilji, pa se, na moč zanimiv...