Razmišljam, kaj bi bilo brez rožnega venca, če ga iz kateregakoli razloga ne bi bilo, če ga preprosto ne bi ne poznali ne molili. Ne vem, katera druga žuboreča melodija molečih ustnic bi ustvarjala tisto presunljivo mistično razpoloženje, ki napolni naše cerkve, ko stare mame molijo »rožnkranc«, ko kar diši po nadnaravnem, nebeškem, ki vleče človekovo srce navzgor? Katera druga pobožnost bi tako klicala naše družine k molitvi, k premišljevanju? Kateri drugi simbol bi bil bolj enoznačno katoliški izobešen v naših hišah, stanovanjih, avtomobilih ali za vratom ali v žepu vernika? Se vam ne zdi, da je rožni venec postal morda najbolj razširjen simbol katoliške vere sploh? Ali ne govori že to samo dejstvo zelo pohvalno o tej starodavni obliki molitve?

Če vzamemo zelo resno poglavitni povod za uvedbo praznika rožnovenske Matere božje v liturgijo, se pravi, da je ravno molitev rožnega venca bistveno prispevala k zmagi pri Lep...