Tokrat se oglašam s kratkim pismom onkraj oceana. Triindvajset nas je namreč v četrtek, 6. oktobra, poletelo čez ocean k Slovencem v Argentino, na skrajni jug sveta.

Obiskujemo naravne lepote in znamenitosti te zemlje pod Južnim križem, spoznavamo sadove nesebičnega dela naših rojakov v ljubezni do Boga in svojega naroda, v naši notranjosti pa najgloblje sledi puščajo osebni stiki med odprtimi, navdušenimi ljudmi. Druži nas veselje, ki ga dajeta skupna pot in stik s človekom. Omizja srečanj se vrstijo in nas približujejo med seboj v pogovorih, v veselju, petju in molitvi. Resnični odnosi med ljudmi puščajo v nas neizbrisne sledi.

Potovanja so priložnost za pogled vase. Ko se zares odpraviš na pot, postane misel, da smo na svetu zato, da hodimo skupaj, živa resničnost. Zavest, da smo sopotniki, nam pomaga razumeti svet in stvarstvo in prisluhniti Bogu ter bližnjemu. Zgledi dejavne vere, požrtvovalne ljubezni in stanovitnega upanja teh, ki potujejo z nami skozi živ...