Vonj pečenega kostanja nas zopet vabi.



Leto je naokoli in vonj pečenega kostanja nas zopet vabi, da si ogrejemo prste in se prepustimo sladkim trenutkom. Debel pečen kostanj je res ena najboljših sladkih jedi, a naši gozdovi rodijo pretežno droben ali srednje debel kostanj, ki za peko ni tako zelo primeren, ker se preveč izsuši. A tudi kuhan kostanj po okusu ne zaostaja za pečenim, morda je le dela z njim več. Pa tudi užitek ne izostane.

Kot otrokom so nam starši pomagali lupiti kuhan kostanj tako, da so nam olupili zunanjo lupino, notranjo pa smo s topim nožkom olupili sami. Tako smo se počasi uvajali v prijetno večerno opravilo. V marsikateri družini ali družbi se zadovoljijo s »čikanjem« kostanja. Pomemben je učinek, mar ne?

Ko kostanj poberemo, je trd na otip. Ogljikovi hidrati so v obliki škroba. Počasi se škrob začne spreminjati v sladkor in kostanj prične izgubljati vlago.

Ker kostanj vsebuje...