Kostanj kot sadna vrsta
Objava:
15. 10. 2011 / 22:00
Deli:
Čas branja:
3 minute
Nazadnje Posodobljeno:
12.10.2011 / 11:58
Kostanj kot sadna vrsta
Najdebelejši kostanj je v kraju Močilno nad Radečami.
Domovina pravega kostanja sta Azija in Sredozemlje. Njegove zdravilne moči so poznali že stari Grki, ki so zasnovali veličastne kostanjeve gaje. V gorskih predelih Sredozemlja, kjer je žito slabo uspevalo, je kostanj predstavljal glavno hrano v jesenskem in zimskem času. Najstarejši kostanji v okolici vulkana Etna so stari čez tisoč let.
V Sloveniji najdemo najdebelejši domači kostanj ob domačiji Gašperja Kiška. 400 let staro drevo raste na nadmorski višini 520 m v kraju Močilno nad Radečami pri Zidanem Mostu. Mogočnež se ponaša z izjemnimi dimenzijami – visok je 18 m, obseg debla v prsni višini znaša skoraj 11 m. Drevesno krošnjo sestavljajo štirje vrhovi, osrednji vrh je suh, vendar drevo še zmeraj obilno rodi.
![]()
Novost v sadnem izboru Slovenije
Kostanj je kot sadna vrsta vključen v sadni izbor šele od leta 2002. Strokovnjaki so na podlagi r...
Domovina pravega kostanja sta Azija in Sredozemlje. Njegove zdravilne moči so poznali že stari Grki, ki so zasnovali veličastne kostanjeve gaje. V gorskih predelih Sredozemlja, kjer je žito slabo uspevalo, je kostanj predstavljal glavno hrano v jesenskem in zimskem času. Najstarejši kostanji v okolici vulkana Etna so stari čez tisoč let.
V Sloveniji najdemo najdebelejši domači kostanj ob domačiji Gašperja Kiška. 400 let staro drevo raste na nadmorski višini 520 m v kraju Močilno nad Radečami pri Zidanem Mostu. Mogočnež se ponaša z izjemnimi dimenzijami – visok je 18 m, obseg debla v prsni višini znaša skoraj 11 m. Drevesno krošnjo sestavljajo štirje vrhovi, osrednji vrh je suh, vendar drevo še zmeraj obilno rodi.
Novost v sadnem izboru Slovenije
Kostanj je kot sadna vrsta vključen v sadni izbor šele od leta 2002. Strokovnjaki so na podlagi r...
