28. nedelja med letom

Svatba je najlepša podoba tvojega in mojega odnosa z Bogom: v ljubezni eden postane življenje drugega in obrnjeno. V Jezusu, ki je polna in vzajemna ljubezen med Bogom in človekom, se obhaja svatba med nebom in zemljo, med Bogom in nami.
Te Sinove svatbe se lahko udeleživa le, če sprejmeva Jezusa kot osebnega odrešenika. A takoj naju spomni, da ni dovolj, če imava njegovo ime »Gospod, Gospod« le na ustih. Pravi, da na svatbo prideva le, če uresničujeva Očetovo voljo.

Kar je Jezus prejšnjo nedeljo pripovedoval o morilskih viničarjih, velja tudi zame in zate. Njegove besede namreč niso abstraktno okno, skozi katero bi gledala v preteklost in se naslajala nad tem, kako so bili takrat neumni in kakšne napake so delali. Jezusove prilike so zrcalo, ki hoče pokazati, kaj se ta hip dogaja v tebi in v meni, ki jih bereva. O drugih govori zato, da se midva ne bi čutila ogrožena in napadena. Omogoča, da se obnašava, kakor da se naju njegovo gov...