Gospod, zahvaljujem se ti, ker si me poklical v življenje, v bivanje, ker si me ti prvi vzljubil. »V tem je ljubezen: ne, da smo mi ljubili Boga, temveč, da je on nas ljubil in poslal svojega Sina« (1 Jn 4,10). To je tisti dar, ki presega vse drugo.

Kakšno naj bo moje razmišljanje, da bo vredno teh neizmernih darov, ki me presegajo, ki jih nisem vredna?

Apostol Pavel vabi: »Isto mišljenje naj bo v vas, ki je tudi v Kristusu Jezusu« (Flp 2,5). Kakšno je tvoje mišljenje, Gospod?

Razodevaš mi ga v blagrih: »Blagor ubogim v duhu … blagor čistim v srcu … blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene preganjali …« Razodeva se v vrtu Getsemani: »… ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi« in na križu: »Oče, odpusti jim saj ne vedo, kaj delajo«. To je mišljenje, ki je povsem drugačno od tega, kar nam ponuja svet, ki neprestano meri in tehta. Ti, Gospod, pa vidiš v srce in me učiš nove logike, novih odnosov, daješ nova merila. To niso pota lahkih rešitev. Tvoj pogled, tv...