Vrednost človeka ne merimo v količini gmotnih dobrin, ki jih poseduje.

Za generacijo ljudi, ki je odraščala v času socializma in bila takrat deležna navidezne zaščite pred ekonomskimi nihanji, je obdobje odraslosti in ustvarjanja družine v okvirih samostojne države pomenilo tudi to, da se bodo morali slej ko prej spopasti tudi z ekonomskimi negotovostmi: negotove službe, negotove pokojnine, negotov dostop do zdravstvenega varstva in še kaj. Tega se v zadnjem času še posebej boleče zavedamo, saj nastaja vtis, da bo celotna evropska ekonomija zgrmela v prepad, v katerem nas čaka dolgotrajno pomanjkanje in skromno življenje. Vsak dan z grozo in strahom spremljamo informacije o tem, katera od evropskih držav ne zmore plačevati dolgov in kaj to pomeni za našo državo, medtem ko številne domače družine plačujejo velike kredite, najete v času gospodarske rasti. Kar z drugimi besedami pomeni, da poleg pomanjkanja denarja in posledično dobrin trpimo tudi zaradi nenehnih pritiskov...