Zelo redkokje kdo piše o straniščih, čeprav jih vsak dan uporabljamo, ne glede na to, kdo smo in kje smo. Morda bo kdo celo rekel, da ni preveč spodobno pisati o straniščih, še prav posebno ne v Družini, ki naj bi se ukvarjala bolj z duhovnimi stvarmi. Jaz pa tu razmišljam prav o tem, kako so tudi stranišča lahko povezana z našo duhovnostjo.



O tem sem začela razmišljati, ko sem lani obiskala neko znano slovensko romarsko središče in sem morala tudi na stranišče. Zelo lepa nova stavba, notri pa tako, da me je skoraj odneslo ven. Na tleh kup papirja in druge umazanije, kljuke polomljene, nekaj stvari odtrganih, širi se smrad. Pa še kup drugih stvari bi se dalo našteti. Na misel mi je prišlo, da bi morali zaposlili človeka, ki bi skrbel za red in čistočo v straniščih. Potem pa so mi tudi mnogi drugi pripovedovali o svoji izkušnji, enaki moji. Ko pridejo ljudje molit v cerkev, je res škoda, da jih tako zanemarjeno stranišče spravi...