Dietrich Bonhoeffer (1906–1945)

V enem izmed intervjujev je sedanji papež, takrat še prefekt Kongrega­cije za verski nauk, med drugim omenil, da se je navdihoval pri dveh velikih teologih: spreobrnjencu kardinalu Johnu H. Newmanu in protestantskem pastorju Dietrichu Bonhoefferju.

Zakaj ravno pri Bonhoefferju, bi kdo vprašal, saj v svojem življenju ni napisal veliko knjig in izdelal velikega teološkega sistema? Njegovo delo je ostalo razdrobljeno in v zametku, kar nas zaradi vojne in preganjanja niti ne čudi preveč. Nedokončanost daje njegovim teološkim razmišljanjem še poseben čar, saj bralca spodbuja k nadaljnjemu razmišljanju in mu s tem odpira nove razsežnosti.

Čeprav je bil evangeličan, je Lutra sprejemal kritično. Zavračal je teologe, ki so se slepo sklicevali na Lutra: »Pustite končno mrtvega Lutra pri miru in prisluhnite evangeliju. Berite njegovo Biblijo in prisluhnite božji besedi sami!«

Bonhoefferjeva teološka misel je torej prestopila...