Izoblikovano okolje, v katerem živimo, je materinščina našega bivanja. Tako se glasi zadnji stavek kratkega besedila z naslovom »Narava in okolje kot kulturni vrednoti«, spada pa med načela, po katerih naj se ravna (kulturna) politika v Sloveniji pri zagotavljanju pogojev za ohranjanje in spodbujanje kulturnega življenja ter ustvarjanja. Besedilo je sestavni del Nacionalnega programa za kulturo 2008–2011, ki smo ga napisali na Ministrstvu za kulturo (MK) v prejšnjem mandatu, Državni zbor pa ga je brez glasu proti sprejel leta 2008. V veljavi je torej še letos (ko naj bi na MK napisali nov program). To je treba poudariti zategadelj, ker se mnogi dejavniki v Sloveniji, ko sprejemajo odločitve, zadevajoče naravo in okolje, tega načela sploh ne držijo. Raje se ravnajo bodisi po količini dobička, ki naj bi ga prinesel projekt kraju ali pokrajini, kamor bi bil umeščen, ali po izdatni – večidel tajni – proviziji, ki jo bo investitor namenil izvajalcem in morda še komu. Nacionalni program za kulturo sicer ni zakon, ampak resolucija, toda glede na dejstvo, da ga je sprejelo najvišje zakonodajno telo države, ga nihče ne bi smel ignorirati.