Japonske račke
Objava:
24. 09. 2011 / 22:00
Deli:
Čas branja:
2 minuti
Nazadnje Posodobljeno:
21.09.2011 / 09:31
Japonske račke
Nedavno sem na kmetiji opazoval japonske race. So nekoliko večje od običajnih, malo zahtevne, čez dan hodijo po bližnjem travniku in niti ne onečedijo dvorišča. Njihova glavna značilnost je, da iz sebe ne spravijo glasu. Vidne so, slišne ne. Nekaj podobnega se dogaja že ves čas po drugi svetovni vojni s slovenskimi katoličani. Če ne drugače, so opazni, ko obiskujejo verske obrede. V družbi naj jih ne bi bilo čutiti, predvsem pa naj bodo tihi. Kadar povzdignejo glas, je to že klerikalizem, kršitev ustavne določbe o ločitvi Cerkve od države.
Položaj, ki so ga slovenskim katoličanom določili po drugi svetovni vojni, se je na načelni ravni po osamosvojitvi vidno spremenil, kar pa mnoge moti. Niso jim ustregli in ustanovili klerikalne stranke, kar bi mnogim dalo povod za surovo obračunavanje, ampak so se porazdelili po tako rekoč vseh obstoječih. To je načelno zelo dobro, če bi jih sprejeli kot katoličane. Resnica pa je,...
Položaj, ki so ga slovenskim katoličanom določili po drugi svetovni vojni, se je na načelni ravni po osamosvojitvi vidno spremenil, kar pa mnoge moti. Niso jim ustregli in ustanovili klerikalne stranke, kar bi mnogim dalo povod za surovo obračunavanje, ampak so se porazdelili po tako rekoč vseh obstoječih. To je načelno zelo dobro, če bi jih sprejeli kot katoličane. Resnica pa je,...
