V nedeljo, 18. septembra, je minilo 50 let od smrti prvega generalnega tajnika OZN Šveda Daga Hammarskjölda (1905–1961). Umrl je v letalski nesreči, ko je bil na mirovni poti v Kongo. Zakaj je letalo strmoglavilo, nikoli ni bilo zares pojasnjeno; poznavalci niso izključevali posega zahodnih tajnih služb. Nekaj mesecev za tem je Dag posmrtno prejel Nobelovo nagrado za mir za svoja velika prizadevanja, da bi se spremenile krivične razmere na svetu in bi na njem zavladal mir. Iz dnevnika, ki ga je njegov prijatelj našel pri urejanju njegove zapuščine, leta 1963 pa je izšel pod naslovom Popotne zabeležke, je postalo jasno, od kod je Dag črpal moč za svoje delovanje. Na zunaj je veljal za hladnega, močnega politika, v resnici pa je bil globoko veren človek, ki mu je bila blizu krščanska mistika srednjega veka, bral je dela mojstra Eckarta, Janeza od Križa, Tomaža Kempčana, Blaisa Pascala, Martina Bubra in Alberta Schweitzerja; z zadnjima dvema je bil celo prijatelj. »Te vrstice so moj ed...