ZADETEK V POLNO

Višek komaj predstavljive si arogance pri sestavi opisa kaznivega dejanja, ki je edini relevanten za odločitev sodišča, pa je navedba v opisu (!), da se Janez Janša z dajalci podkupnine sploh ni hotel sestati. Na ta način tožilstvu ni dal možnosti za dokaz o krivdi. Takšno stališče je v pravni zgodovini znano kot maksima zloglasnega sovjetskega tožilca Višinskega, v slovenskem zgodovinskem spominu pa se grozljivo ponavlja iz povojnih procesov, ko so tožilci očitali, sodišča pa obsojala obdolžence, za katere ni bilo dokazov, češ da so jih prikrili in so zato kazniva dejanja dokazana, obdolženci pa krivi.

Zbor za republiko
dr. Lovro Šturm, nekdanji ustavni sodnik

***

Urad za verske skupnosti, ki v svojem programu pač ni mogel imeti zgolj obiskovanja vseh vrst verskih družabnosti, se je namenil napisati nov verski zakon, ko so se uprle bolj kot ne v...