Grosupeljčani s Sketovo Miklovo Zalo počastili stoletnico njene prve uprizoritve

»Miklova Zala« je povest iz turških časov, edina, ki je ime svojega pisca, Jakoba Sketa (1852-1912), Štajerca iz Mestinja pri Rogaški Slatini, ohranila v zgodovini slovenske literature. Povest (izšla leta 1884 pri celovški Mohorjevi kot 38 zvezek slovenskih večernic) je bila večkrat dramatizirana in postala ena najbolj priljubljenih ljudskih iger. Za ljudski oder jo je prvi priredil koroški rojak Jaka Špicar (1884–1970), kulturni in prosvetni delavec, režiser in igralec (napisal okrog 80 ljudskih iger in prizorov). Uprizoritev njegove igre leta 1911 v Trabesingerjevi dvorani v Celovcu je privabila velike množice gledalcev.

Kdor koli je povest Miklova Zala prirejal (dramatiziral) za ljudski oder, ni nikoli bil povsem zvest Sketovi zasnovi. Že Špicar je tu in tam postavil nekoliko drugačne poudarke. Tako je denimo Almirino zlobo Sket kaznoval tako, da so Rožani Almiro z materjo vred pog...