Spomladi so prekrite s cvetovi, v jeseni pa s plodovi.

Pred dnevi sem se potikala po Karavankah. Čeprav sem imela oči na pecljih, sem le tu in tam našla kakšno brusnico. K sreči sem jih pridelala doma, a žal ne hribovskih; obilno so obrodile njihove debelejše sestrice.

Ameriška brusnica Vaccinium macrocarpon se samoniklo razrašča v severovzhodnih predelih Severne Amerike, na višjih nadmorskih višinah pa tudi nekoliko južneje, vse do Severne Karoline. Grmički zrastejo do 20 cm ter imajo do 2 m dolge pritlike. Stebla so tanka in pololesenela, obdana z majhnimi zimzelenimi listi. Cvetovi so rožnati, običajno jih oprašujejo čebele. Brusnica dobro prenese mraz, liste obdrži tudi v najhujši zimi.

Prvi, ki so brusnice cenili v prehrani, so bili severnoameriški Indijanci. Uporabljali so jih za zdravljenje težav z mehurjem in ledvicami. Čez lužo so okrog leta 1820 naredili prve nasade in brusnice začeli gojiti kot kmetijsko rastlino. Pred petdesetimi leti so uvedli...