Te dni sem pogosto vprašan, kako je bilo na svetovnem dnevu mladih v Madridu in kaj mi je ostalo najbolj v spominu. Bilo je super, rečem. Najbolj pa so mi ostali v spominu prostovoljci – los voluntarios.

Menda jih je bilo 30.000. Večinoma iz Madrida in osrednje Španije. V zelenih dresih si jih videl povsod. Brez njih seveda SDM ne bi bil mogoč. Poglejmo tehnično oz. organizacijsko. Najprej nastaniti, nato po mestu premikati poldrugi milijon ljudi ni mačji kašelj. Za jagodo na vrhu torte je bilo potrebno zadnja dva dni skoraj dvomilijonsko množico na planjavi Cuatro Vientos usmerjati, pomirjati, disciplinirati, zalivati z vodo (tudi dobesedno). Vmes reševati krizne situacije. Tiste predvidene, na primer odnašanje omedlelih deklet izpod žgočega sonca; in tiste nepredvidene, kot je bila sobotna nočna nevihta, ki je porušila nekaj šotorov-molilnic, zmočila skoraj milijon hostij, da drugi dan pri maši ni bilo obhajila, obenem pa šestim zlomila noge.

Potem srčni vidik. E...