Kaj je povedal Tarkovski v filmu Solaris?

Medtem ko je med Slovence prišel Malickov film Drevo življenja in je zabavno opazovati, kako nekateri intelektualci, naučeni kot so, tekmujejo v tem, kako spregledati njegovo odlično krščansko in kontemplativno poanto, nam je spomin odneslo k njemu, ki je že pred desetletji rad snemal prozorno vodo in vnašal svetopisemske navedke k Andreju Tarkovskemu.

V znanstvenofantastični drami Solaris, ki jo je ta ruski filmski genij posnel leta 1972, je pripoved spletena okrog skrivnostnega oceana na daljnem planetu. Ocean je eno s planetom, je živa plazma, se odziva in vede kot nekakšna anima mundi. Ekipa na vesoljski postaji ga poskuša analizirati in doumeti po pravilih eksaktnih znanosti. Vendar ocean ostaja nedostopen, nerazumljiv, neznan. Ker pa po besedah protagonista ≫človek vedno poskuša uničiti, česar ne razume≪, ga začnejo bombardirati z močnimi žarki X. Odziv oceana je tu. Njegovo proti-sevanje vstopi v podzavest kozmonavtov...