Utrinki iz galerije duhovniških likov slovenskih salezijancev.

Včasih se ustavim pred veličastnim pročeljem cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku. Kot ukopan si v duhu prikličem imena, ki sem jih srečeval. Čutim blagoslov tistih 29 žrtev vojnega in povojnega nasilja; bili so rosni cvet mlade, obetavne salezijanske družbe, a jih je strlo veri in Cerkvi sovražno kolesje. Svoja izmučena telesa so oddali zemlji, svoje ranjene duše in plemenita dela ter načrte pa so vgradili v temelje duhovne stavbe – Cerkve na Slovenskem. Skromna kamnita plošča na Žalah hrani vklesana njihova imena – v pričevanje rodovom. Na vse strani sveta so ob koncu druge vojne vodila pota več kot 80 mladih sobratov, slutili so namreč, da se bo bratomorna petletka spremenila v drugo, nič manj prefinjeno obliko. Sredi junija 1947 je sledil nasilni izgon rakovniške skupnosti. Bilo je boleče, ko so oprode rdečih plenili vse, kar so si ubožni redovniki v 45 letih oskrbeli za svoje vzgojno poslanstvo med ubogo,...