Peter je bil vse svoje življenje z dušo in srcem menih, zato je svojemu meniškemu idealu ostal zvest tudi, ko je moral prevzeti službo nadškofa. To dokazuje njegov nenavaden »beg«, ko je neke noči v kmečki obleki izginil iz nadškofije, se zatekel v neki cistercijanski samostan v Nemčiji in zaprosil, da ga sprejmejo v noviciat. Ko so ga končno le našli, se je vrnil in do smrti nadvse zgledno in uspešno vodil škofijo. Ljudje so ga imeli zelo radi, užival je velik ugled, imel pa je tudi posebno karizmo, saj so se na njegovo priprošnjo že za življenja dogajali številni čudeži ozdravljenja.



Ime: Peter, latinsko Petrus izhaja iz latinske in grške besede petra, »skala«, prevedeno iz hebrejskega imena Kefa.

Rodil se je leta 1102 v vasi St. Maurice-de-l'Exil v južni Franciji,

umrl pa 14. septembra 1174 v samostanu Bellevaux, prav tako v Franciji.

Družina: Rodil se je...