Berta Golob je ženska, ki s sijočimi očmi izraža izpolnjenost. Kljub 79 letom brez težav pošlje elektronsko pošto in se vsak dan v molitvi spomni svojih učencev, pa tudi učiteljev, ki so njo naučili pisati in brati. Če zve, da je umrl njen učenec, gre za pogrebom in naroči zanj sveto mašo.



Kot le malokdo zna občudovati dišeči cvet ciklam, ki rastejo celo pred njeno hiško. Njeno razmišljanje je še vedno zelo prožno. Njen obraz izžareva toplino duše in veliko vero v sočloveka, v dobro. Uči verouk v domačem kraju na Zlatem polju v Kranju, predava po župnijah ter objavlja. Napisala je več knjig, nekatere na igriv način približajo otrokom zakonitosti slovenske slovnice. Zaveda se, da beseda lahko boža, zdravi, tolaži, a tudi potolče na tla ali celo ubije.

V knjigi Jezikovni vozli ste zapisali: »Menda vsak človek kako stvar še posebno občuduje. Jaz občudujem jezik. Mar ni govorjenje in pisanje, na k...