Zamislila sem se nad dejstvom, da otrokom šola ni pri srcu in da bi mnogi počeli vse, razen izpolnjevanja svojih učnih / šolskih in drugih obveznosti.

»Hvala bogu, da je šola obvezna!«

Misel, ki se je v trenutku nemoči porodila v glavi sorodnika, ki je na prvi šolski dan nemo opazoval jetično dogajanje v lastnem domu, vsebuje pronicljivo modrost, ki je vredna razmisleka. Iz prijaznega domovanja, polnega počitniške spokojnosti, prijaznega živžava in ustvarjalnosti, se je njihova enodružinska hiša na obrobju mesta konec avgusta čez noč spremenila v najbolj kaotično bivališče, kar si ga je mogoče predstavljati. Kot bi po njem divjal cunami – uničujoč šolski cunami. Žena je bila nervozna, nemirna in neučakana, otroci pa nejevoljni, razburjeni in razdražljivi, jezni na ves svet, ker so se počitnice končale in so po dveh mesecih poletne brezskrbnosti spet morali v šolo. In ko jim je oče omenil, da imata z mamo le vsak po štiri in ne skoraj devet tednov poletnih počitnic,...