Nedavno se je Slovenija z vsemi častmi in dolžnim spoštovanjem poslovila od enega velikih Slovencev, dr. Andreja Bajuka. Slovenski »borci proti nestrpnosti«, dejansko so njeni veliki botri, so morali, iskreno ali ne, priznati, da je bil pokojnik velik mož. Tujina ga je globoko spoštovala, Slovenija ga je ob njegovi vrnitvi v domovino, ki je duhovno ni nikoli zapustil, sprejela na nož.

Ob smrti velikega gospoda slovenske poosamosvojitvene politike je bilo jasno, zakaj so se ga tako bali in zakaj so zvalili nanj golide gnoja. Bil je človek izjemne kulture, vrhunski intelektualec, svetovljan, predvsem pa mednarodno priznan ekonomist. Bil je utelešene in neuresničljive sanje naših »velikih voditeljev«. Vse bi dali, da bi mednarodno kaj pomenili. Zato so se ob njem čutili ogroženi. Dr. Andrej Bajuk jih je s svojim znanjem in pojavo razgalil kot še nihče. Prekašali so ga samo v nečem. V neskočnih sposobnostih intrigantstva, v dovršenem desetletnem cekajevskem brezobzirnem onemog...