4. septembra bo minilo dvajset let od smrti Henrija de Lubaca, enega največjih teologov 20. stoletja.

Pater Henri de Lubac skupaj z Rahnerjem, Lonerganom, Murrayjem, von Balthasarjem, Chenujem in Congarjem sodi med velikane teološke prenove, ki je dosegla svoj vrhunec v drugem vatikanskem cerkvenem zboru (1962–1965).



Svetla in mračna leta

Rodil se je 20. februarja 1896 v Cambraiju na severu Francije. V Družbo Jezusovo je vstopil 9. oktobra 1913 v Lyonu. Med prvo svetovno vojno je v bojih francoske vojske pri Verdunu utrpel hude rane in še dolgo potem je čutil posledice. Leta 1919 je zapustil vojsko in se vrnil k jezuitom. Študij humanističnih ved je nadaljeval najprej v Canterberyju (do leta 1920), filozofije pa v letih 1920/23 v Jerseju. Od leta 1924 je študiral teologijo v Hastingsu. V duhovnika je bil posvečen leta 1927. Teološki študij je končal na jezuitski fakulteti Fourviere v Lyonu leta 1928. L...