Gospod, spet globoko čutimo tvojo bližino.
Vsakdo izmed nas čuti,
kako čudovito mu življenje
preveva tvoje življenje.
Zdaj izkušamo v svojem življenju
čudežne prigode tvojega življenja,
tvojo trdnost v naši slabotnosti,
tvojo moč v naši nemoči.
Tvoja luč je presijala vse steze mojega bitja.
Luč si na moji poti.
Vem, da bom zmogel le v tvoji luči, Gospod,
ubrano zgraditi svoje življenje.
Vem, da živiš v luči
in da si nam dal nekaj te luči.
Toda za nas je, žal, vse temačno.
Zdi se, Gospod,
da ljudje kar radi hodijo v temi.
Zdi se, da jim ugaja hoditi kar na slepo,
z zavezanimi očmi.
Nočejo videti.
Tu je tudi moja napaka:
pogosto nočem videti.
Strah me je, da bi se moral spremeniti,
če bi pregledal svoje življenje.
Prosim, Gospod: odpri mi oči.
Rad bi videl, Go­spod, rad bi videl. Amen.